čarovná

čarovná
čarovná
merveilleuse (adj.)
enchanteresse (adj.)
ensorcelante
enchantée
envoûtante

Tschechisch-Französisch Wörterbuch. 2015.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Regardez d'autres dictionnaires:

  • čaróven — vna o prid. (ọ̄) po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Juraj Červenák — Born June 16, 1974 (1974 06 16) (age 37) Žiar nad Hronom, Slovakia Pen name …   Wikipedia

  • Myrmeciza ferruginea —   Hormiguero Ferruginoso[1] Estado de conservación …   Wikipedia Español

  • amulét — a m (ẹ̑) predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu; dragocen amulet; amulet zoper bolezni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bájanica — e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čírečáre — čár ž mn. (ȋ ā ȋ ȃ) ekspr. 1. črte, narejene brez pravega namena: po mizi riše razne čirečare 2. nerazločno napisane črke: tvojih čirečar ne znam prebrati 3. čarovna znamenja: čarovnik je delal po zraku čirečare …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hókuspókus — a m (ọ̑ ọ̑) ekspr. 1. čarovne besede, čarovna znamenja: s hokuspokusom je naredil dež 2. neresno ravnanje, dejanje: to je navaden hokuspokus / otroci zganjajo vse mogoče hokuspokuse …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • medicína — e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pálica — e ž (á) 1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico; opirati se na palico; tepsti, udariti s palico; bambusova drenova, leskova palica; dolga, grčava, kljukasta, votla palica; palica z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tálisman — a m (ȃ) predmet, ki se mu pripisuje čarovna moč in prinašanje sreče: prstan je njegov talisman; pren. imeti koga za talisman …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”